slen
LIFE13 NAT/SI/000314

Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)

Biologija vrste

Samec belohrbtega detla ima zgoraj rdečo glavo. Oba, samec in samica, sta pretežno črna, bela po prsih ter rdeča spodaj, po trebuhu in zadku. Po njunem hrbtu poteka črno-beli vzorec. Na nogah imata štiri »plezalne« prste.

Prebiva v gozdovih z večjo količino odmrlih in delno odmrlih listavcev. Njegova glavna hrana so kozlički, podlubniki in beljavarji na odmrlih listavcih. Pri iskanju žuželk v odmrlih deblih izdeluje stožčaste vdolbline. Na njihovem teritoriju, velikem okoli 100 ha, je veliko odmrlega drevja; tudi 30 m3/ha in več. Svoje območje par brani pred sovrstniki z območnim trkanjem. Samec bolj pogosto območno trka, samica redkeje in šibkeje.

Gnezdilno duplo običajno izdolbe samec visoko na odmrlem štrclju listavcev. Samica konec aprila ali v začetku maja znese 3 do 5 jajc. Mladiči poletijo konec maja ali v začetku junija in se zadnje dni glasno oglašajo. Jeseni in pozimi belohrbti detel živi samotarsko življenje.

Grožnje

Izginjanje ostarelih gozdov ter gozdov pragozdnega tipa z razpadajočim drevjem listavcev je ena izmed največjih groženj za to vrsto. V prakrajini je bilo takšnih gozdov v izobilju; posledično je bila ta vrsta detla med dominantnimi. Izven gozdnih rezervatov, kjer je razvoj gozdov prepuščen naravnemu razvoju, so takšni gozdovi le v neodprtih, strmih in slabo dostopnih legah. Ta vrsta zato potrebuje bolj načrtno varstvo njenega habitata.

Življenjski prostor

Belohrbti detel je razširjen skoraj po celi Evropi, vendar le tam, kjer je odmrlo drevje listavcev. V Skandinaviji je razširjen le v spodnjem, južnem delu. Na zahodu Evrope je redkeje prisoten.

Ohranitveno stanje vrste na SPA Kočevsko: neugodno

Na Kočevskem po oceni gnezdi 10 do 15 parov (Revizija IBA 2011). Trenutni trendi stanja mrtve lesne mase na Kočevskem za vrsto niso ugodni.

Projektne aktivnosti

V projektu bomo za to vrsto izločili dele gozda in jih prepustili naravnemu razvoju. V pomlajenem gozdu (t.i. pomlajencih) z mladjem, goščo in letvenjaki bomo obročkali tiste nadrasla drevesa listavce, ki bi ob sečnji in spravilu naredili na mladovju preveč škode. Pri redčenju drogovnjakov bomo posek drevja zamenjali z obročkanjem le tega ter tako povečali delež odmrlega drevja listavcev in prehranjevalne možnosti za to vrsto detla.

Varstveni status

V Sloveniji zavarovana vrsta. Na Rdečem seznamu (revizija IBA 2011) je belohrbti detel opredeljen kot močno ogrožena vrsta (EN).

Galerija slik