slen
LIFE13 NAT/SI/000314

Divji petelin (Tetrao urogallus)

Biologija vrste

Samec divjega petelina je temnejše barve kot samica; velik je do 90 cm ter težak okoli 5 kg. Za razliko od samca je perje samice svetlejših barv, meri do 63 cm, njena teža pa se giblje okoli 3 kg. Spomladi, v mesecu aprilu, se samci in samice zbirajo na t.i. rastiščih, kjer dominantni samci vabijo kure na parjenje. Samice v bližini rastišča v talno globelico znesejo 6 do 10 jajc. Po treh tednih se izvalijo mlade ptice – kebčki, ki za svoj razvoj potrebujejo predvsem beljakovinsko hrano – najrajši mravlje. Odrasle ptice se prehranjujejo s pretežno rastlinsko hrano: s popki bora, smreke, jelke, javorja in bukve, plodovi malin, borovnic in jagod ter s svežimi lističi zelišč.

Življenjski prostor

Habitat divjega petelina so pretežno iglasti gozdovi večinoma nad 1000 m nadmorske višine. Poleti se prehranjujejo na tleh, na gozdnih posekah, jasah in v presvetljenih gozdovih. Rastišča poleti tudi zapustijo in si izberejo novega tudi več kilometrov stran. Radi se kopajo v peščenih kopališčih in na tak način negujejo perje. Jeseni se vrnejo na drevje. Na vejah odraslih iglavcev preživijo zimo ter se prehranjujejo z njihovimi popki.

Grožnje

Ogroža ga spremenjeno gozdno okolje in njegovi plenilci (kragulj, planinski orel), predvsem pa plenilci talnih gnezd (divji prašič, vrani, lisica, jazbec, medved, idr.).

Razširjenost

Vrsta je bolj številčna na severu Evrope, predvsem v Skandinaviji in Rusiji. V Sloveniji je razširjen v pasu na nadmorskih višinah med 600 in 1500 m nadmorske višine v alpskem svetu ter gozdnatih planotah na Notranjskem, Snežniku, Zasavju in Kočevskem.

Ohranitveno stanje vrste na SPA Kočevsko: neugodno.

V Dinaridih število divjih petelinov upada, ravno tako tudi drugod v Sloveniji, vendar manj kritično. Na Kočevskem je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja znanih okoli 40 rastišč, po zadnjih ocenah Zavoda za gozdove pa naj bi bila aktivna le še posamezna rastišča (2 do 5).

Projektne aktivnosti

Vrsta je pomemben kazalnik ohranjenosti gozda in pestrosti sestojnih struktur. S konkretnimi naravovarstvenimi akcijami, ki so usmerjane k izboljšanju življenjskih in prehranskih razmer za vrsto, bomo na območjih osrednjih rastišč vzpostavili jase za rast jagodičja, z ustreznimi ograjami pa preprečili objedanje malin in drugih zelišč. S posekom oz. z odstranitvijo motečega gozdnega mladovja na rastiščih bomo izboljšali preglednost, vzpostavili preletne linije za pobeg iz rastišč pred plenilci ter z zaporami posameznih cest in postavitvijo prometnih znakov omejili dostop ter tudi na ta način zmanjšali motnje. Prestavili bomo neugodno locirana krmišča za divjad ter aktivno sodelovali pri načrtovanju povečanega odstrela lovnih vrst plenilcev.

Varstveni status

V Sloveniji in v večini srednje evropskih držav je divji petelin zavarovana vrsta. Lovna vrsta je le še v Skandinaviji, v Avstriji in Franciji. Po Rdečem seznamu (revizija IBA 2011) spada med ranljive vrste (VU).

Galerija slik