slen
LIFE13 NAT/SI/000314

Orel belorepec (Haliaeetus albicilla)

Biologija vrste

Orel belorepec sodi med naše večje ujede, saj meri od 69 do 91 cm. Še več. Ko razpne svoja krila, je pravi jadralec, z razponom kril med 220 in 250 cm. Samica je nekoliko večja od samca. Glava ptice je svetlejša ter ima velik rumenkast kljun. Mlajše ptice imajo temno obarvano perje. Odrasle ptice imajo kratek bel rep klinaste oblike ter dolga jadralna krila. Vrsto uvrščamo med tipične jadralce, saj zelo spretno izkorišča zračne tokove. V zraku je manj okreten ter bolj ranljiv predvsem pred nizko letečimi zračnimi plovili in velikimi vetrnicami. Staro slovensko ime za to vrsto je jezerec, kar nakazuje na njegov glavni habitat, kjer se prehranjuje. Lovi predvsem ribe v zgornjih plasteh vode (krapi, somi ipd.). Poleg rib so njihova hrana tudi lisice, zajci, mlade srne, pozimi celo mrhovina. V bližini vodnih površin zgradi veliko gnezdo na drevju. Gnezdilno obdobje traja prvo polovico leta. V mesecu marcu samica znese 1 do 3 jajca. Mladiči iz gnezda poletijo v prvi polovici meseca junija. Starša jih učita lovnih veščin ter previdnosti, da se pri lovu ne poškodujejo ali ostanejo v vodi.

Življenjski prostor

Vrsta je vezana na večje odprte vodne površine jezer, akumulacij, morske obale ter večje reke, kjer se prehranjuje, gnezdi pa v bližnjih mirnih, gozdnih conah na visokoraslih drevesih ali skalnih stenah.

Ogroženost

Pri izbiri lokacij gnezda je zelo izbirčen in ga zgradi tam, kjer ni pogoste prisotnosti ljudi. V času gnezdenja je zelo občutljiv na vsakovrstne motnje, še posebej v času valjenja jajc.
V času valjenja ga ogrožajo plenilci gnezd (zbiratelji jajc, sokolarji) in naravoslovni fotografi ter drugi, ki hote ali nehote posegajo v njegovo neposredno okolico.
Zelo rizičen je tudi čas, ko mladiči prvič poletijo iz gnezda. Neizkušeni poletenci lahko pristanejo sredi gozda, kjer nimajo možnosti, da ujamejo primerne zračne tokove za polet in jadranje.

Razširjenost

Vrsta je maloštevilna. Razširjena je po Evropi in Aziji. Pogostejši so ob večjih stoječih in počasi tekočih vodah. V Sloveniji je znanih okoli pet parov orlov belorepcev. Prvo znano gnezdo je bilo v bližini kočevsko reškega jezera. Večja koncentracija teh ptic je ob reki Savi, npr. na Lonjskem polju, Kopačkem ritu itd.

Ohranitveno stanje vrste na SPA Kočevsko: vprašljivo

Na območju stalno prisoten en par. Zadnja leta ni bila zabeležena uspešna izpeljava mladičev.

Projektne aktivnosti

Ključna naloga je zagotovitev miru v gnezdilnem in prehranjevalnem habitatu pri Kočevsko Reškem jezeru z omejitvijo dostopa. Znano gnezdo ob Kočevsko – reškem jezeru smo opremili z nadzornimi kamerami ter postavili zimsko krmišče, ki ga v zimskem času zalagamo z mrhovino. Za opazovanje orla belorepca ter drugih ptic bomo v sklopu projekta ob Kočevsko Reškem jezeru postavili opazovalnice, ki bodo dokončane v začetku leta 2018. Na jezeru z zaporo na vodi preprečujemo čolnarjenje in ribolov po zgornjem delu jezera, ki je zavarovan kot ribji rezervat. Lesena ograja proti živini ob zgornjem delu jezera kravam onemogoča neposreden dostop do jezera. Učna pot z didaktičnimi pripomočki v spodnjem delu jezera obiskovalce seznanja z okoliško naravo, bogastvom gozdov, z orlom belorepcem in drugimi Natura 2000 vrstami.

Varstveni status

V Sloveniji zavarovana vrsta. Na Rdečem seznamu (revizija IBA 2011) je orel belorepec opredeljen kot ranljiva vrsta (VU).

Galerija slik