Kakšen je oziroma naj bo habitat divjega petelin? Kako ga oblikovati?

Divji petelin je bil še pred nekaj desetletji stalnica zrelih in presvetljenih gozdov na grebenih Stojne, Velike in Goteniške gore ter celo Kočevskega roga. Leta 1980, ko je bil lov nanj ukinjen, je bilo znanih še okoli 40 aktivnih rastišč, že leta 2000 samo še 20, danes pa le še 2!

Vzrokov za upad vrste je več. Ključne so spremembe pri gospodarjenju z gozdovi: zmanjševanja deleža starih ohranjenih raznodobnih gozdov, siromašenje zeliščne plasti in plodonosnih vrst (srnjad, jelenjad), večanje številčnosti plenilcev gnezd, povečano vznemirjanje zaradi turizma in rekreacije ter ne nazadnje globalno segrevanja ozračja.

Kakšne so ekološke zahteve divjega petelina, kakšen je oz. naj bo njegov življenjski prostor – habitat, kako ga oblikovati?

V torek, 20.10.2015, smo v sklopu terenskega dne na ta vprašanja skušali pridobiti odgovore gozdarji ZGS OE Kočevje. Gozdarji z načrtnim delom usmerjamo razvoj gozdov; smo ključni tako pri obravnavi gozda kot pri implementaciji ukrepov za vrsto v gozdu.

Po uvodnem delu, ki je bil namenjen predstavitvi problematike divjega petelina na Kočevskem ter ekološkim zahtevam, ki so ključne za obstoj vrste (zagotovitev zadostne količine hrane, ustrezen habitat, mir in varnost pred plenilci), smo prehodili in si ogledali širše območje Debelega vrha (drugi najvišji vrh na Kočevskem, 1255 m n.v.), ki je eno od ključnih in primernih območij za divjega petelina.

Ogledali smo si odkazilo v oddelku 110 v GGE Grčarice in oddelku 4 v GGE Draga ter izvedbo poseka po odkazilu v oddelku 3, GGE Draga. Na ta način ter preko sočasne strokovne diskusije smo udeležencem na najbolj plastičen način prikazali ali približali izkušnje in znanja potrebna pri odkazilu za oblikovanje ugodnejšega habitata za divjega petelina.