slen
LIFE13 NAT/SI/000314
Kočevska

Kočevska

Objavljeno 27. 1. 2015 v Kočevska
Kočevska

Kočevska pokrajina, ki leži na JV delu Slovenije, je izrazit in razgiban dinarsko kraški svet s številnimi kraškimi planotami, kraškimi polji, podolji, dolinami, gorskimi grebeni in vsemi ostalimi kraškimi pojavi.

Natančne meje območja, za katero so značilne velika naravna pestrost, odmaknjenost in redka poseljenost, je težko določiti. Prav tako Kočevske ne moremo umestiti v nobeno od znanih slovenskih pokrajin, lahko pa jo obravnavamo kot nekakšno subregijo, ki zaradi svoje dragocene naravne dediščine predstavlja vrednoto širšega, evropskega pomena. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da je srce Kočevske občina Kočevje, ki je hkrati tudi največja občina v Republiki Sloveniji. Občini Kočevje se s svojo celotno površino pridružujeta tudi občini Kostel in Osilnica ter delno tudi občine Ribnica, Loški potok, Sodražica in Črnomelj. Mnenja o mejah Kočevske so tako deljena, še posebej zato, ker pretežni del Kočevske po svoji površini sovpada tudi z območjem Natura 2000 Kočevsko, ki s površino 106.809 ha, predstavlja največje območje Nature 2000 v Sloveniji.

Pokrajino sestavljajo visokokraške planote z nadmorsko višino do 1200 m (najvišji vrh Goteniški Snežnik, 1289 m) ter kraška polja z do 500 m nadmorske višine. Na jugu in severovzhodu jo omejujeta globoko vrezani dolini rek Kolpe in Krke, na Kočevskem polju pa relief s svojimi zavoji, okljuki in ponori oblikuje tipična kraška ponikalnica, reka Rinža. Razgibana struga reke Kolpe na jugu določa tudi mejo s sosednjo državo Republiko Hrvaško. Za Kočevsko je značilna dokaj heterogena klima z nadpovprečno količino padavin, ki se povečuje z naraščajočo nadmorsko višino, in temperaturni ekstremi, ki so posledica preddinarsko-predpanonskega tipa celinskega podnebja.

Okoli 90 odstotkov pokrajine prekrivajo mogočni gozdovi, ki sodijo med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije pa tudi Srednje Evrope. Dragocena posebnost so ohranjeni ostanki pragozdov na visokokraških grebenih, ki predstavljajo največje gozdne rezervate brez gospodarjenja v Sloveniji. Najbolj znana sta Rajhenavski pragozd in pragozd Krokar. Izjemno naravno vrednost in biotsko raznolikost Kočevske potrjuje tudi 1084 evidentiranih enot naravne dediščine, ki so prepoznane kot vrednote državnega pomena.

Za Kočevsko sta značilni tako površinska kot tudi zelo razgibana podzemna (kraška) rečna mreža. Vode odtekajo v porečja Save in njenih pritokov Krke in Kolpe. Kraško rečno mrežo, ki pokriva večji del območja, sestavljajo številni izviri in ponori ter deloma površinski in deloma podzemni vodotoki.

Območje se je zaradi odročnosti, nerodovitnosti tipične kraške pokrajine ter nekdanje povojne politične zaprtosti že od nekdaj razvijalo na prav poseben način. Izrazit zgodovinski pečat so v njem zapustili kočevski Nemci, kar se danes v največji meri kaže v obliki številnih zapuščenih vasi, večino med njimi že dolga desetletja prerašča gozd.

Danes pokrajina Kočevske predstavlja vrednoto evropskega pomena. Bogastvo gozdov, čisto okolje in privlačnost naravnih znamenitosti so dobra osnova za razvoj visokokakovostnega regeneracijskega turizma, ki bo temeljil na sožitju človeka in narave ter spoštovanju naravnih danosti in zakonitosti območja.

V gozdu, arhiv Občine Kočevje

V gozdu, arhiv Občine Kočevje

INFORMACIJE: