Predstavitev preliminarnih rezultatov in strokovna ekskurzija ogleda kraških jam, v katerih potekajo raziskave
V sredo, 9.9.2015 smo se predstavniki Občine Kočevje, ZGS OE Kočevje, ZRSVN OE Ljubljana, predstavnik IZRK in predstavnici LU Kočevje ter predstavnik TV Kočevje v okviru akcije A2 (analiza izhodiščnega stanja) po uvodni predstavitvi dr. Mitje Prelovška v Turističnem kompleksu Jezero odpravili na teren in si ogledali lokacije in vhode nekaterih jam, v katerih potekajo raziskave, in sicer: Vodne jame v Klinji vasi, Veliko in Malo Stankovo jamo, Željnske jame ter Remihov mlin.
V okviru akcije A2 Občina Kočevje izvaja aktivnosti, ki se nanašajo na spremljanje začetnega stanja onesnaženosti podzemske vode v nekaterih vodnih jamah, ki so bile v preteklosti prepoznavne kot habitat človeške ribice (Proteus anguinus). V sklopu omenjenih aktivnosti, ki jih vodijo zunanji sodelavci Inštituta za varovanje Krasa, se v izbranih kraških jamah izvajajo fizikalne in kemijske analize kakovosti podzemne vode ter biološka inventarizacija jamske favne. V mesecu avgustu je bila zaključena druga serija vzorčenj in obdelava dobljenih rezultatov, ki so jih v okviru današnjega dogodka predstavili tudi ostalim partnerjem projekta, sodelavcem in predstavnikom lokalnih medijev. Gre za preliminarne rezultate, ki se bodo o koncu izvajanja začetnih analiz / sledita še dve seriji vzorčenj / uporabili za interpretacijo in oceno primernosti preiskovanega podzemnega habitata za možnost preživetja tarčne vrste človeška ribica.
Oglede je spremljala strokovna razlaga dr. Mitje Prelovška, ki je za vsako jamo posebej pojasnil trenutno stanje nekaterih izmerjenih kemijskih in fizikalnih parametrov podzemske vode v njej, prepoznavne vrste in ocenjene količine najdenih odpadkov ter okvirne možnosti in potrebno opremo za samo sanacijo oz. čiščenje ter omejevanje dostopa.
Beseda je tekla tudi o povezavi med stanjem onesnaženosti podzemnih kraških habitatov in kmetijstvom, živinorejo-predvsem prašičereja, gospodarjenjem z gozdovi in lokalno/zasebno prirejo drobnice in goveda. Na kakovost oz. kemijsko sestavo vode v kraškem podzemlju na projektnem območju v veliki meri vpliva tudi izpiranje premogovega prahu, ki kot posledica intenzivnega rudarjenja v Kočevju v preteklosti, poteka že vrsto let.
Ob iskanju optimalnih rešitev predlogov je bila sklepna ugotovitev vseh prisotnih, da je potrebno najti ustrezno ravnotežje med varovanjem in zaščito okolja ter delovanjem vseh zgoraj omenjenih deležnikov. Pri tem je pomembno, da se v okviru projekta LIFE Kočevsko poleg uspešnega izvajanja vseh predvidenih projektnih aktivnosti, ki se nanašajo na omenjen podzemni habitat in tarčno vrsto človeška ribica (čiščenja, monitoring, omejevanje dostopa, opozorilne table), preko različnih dogodkov, prispevkov v medijih ter po potrebi tudi individualnim pristopom, v največji možni meri sproži intenzivno in ciljno ozaveščanje lokalne javnosti in širše s čimer lahko dosežemo trajnejše rezultate oz. rešitve opisane problematike.
