Biologija vrste
Samec triprstega detla ima edini med pticami plezalci zgoraj rumeno glavo; oba sta pretežno črne in bele barve. Na nogi imata le tri prste (ostali plezalci imajo štiri), kar določa tudi ime vrste. Velik je 16,5 cm. Ni plašna vrsta.
Spomladi, v času gnezditve, je par skupaj. Skupaj vzredita mladiče, po tem pa živita samotarsko življenje Samec izdolbe več dupel v razpadajoča debla iglavcev. Samica izbere eno sveže, izdelano gnezdilno duplo, kamor znese 3 do 5 jajc. V njem gnezdi le enkrat. Za samico triprstega detla v duplih nato gnezdijo sekundarni duplarji npr.: mali skovik, sinice…
Življenjski prostor
Prebiva v gorskih iglastih in mešanih gozdovih nad 800 m nadmorske višine. Hrano išče skoraj izključno na sveže odmrlih iglavcih, kjer je še lubje na deblu in pod njim žuželke. Hrani se predvsem s podlubniki in beljavarji. Zgodaj spomladi, ko ni dovolj hrane, dolbe majhne luknjice v sveže lubje drevja, da pride do drevesnega soka.
V času gnezdenja je teritorij triprstega detla velik okoli 60 ha, kjer je 15 m3/ha (3% do 5% delež lesne zaloge) ali več odmrlih iglavcev.
Grožnje
Glavno grožnjo triprstemu detlu predstavlja posek odmrlih in odmirajočih iglavcev v gorskih gozdovih ter s tem zmanjševanje deleža le teh v gozdovih. V Dinaridih se delež iglavcev v lesni zalogi zaradi sušenja jelke ali gradacije podlubnikov pri smreki, zmanjšuje, obenem pa je močno ovirana naravna obnova in vrast jelke, kar dolgoročno ogroža obstoj in razvoj te drevesne vrste.
Razširjenost
Razširjen je po Dinaridih, Alpah, Karpatih v ostalih gorskih gozdovih ter na severu Evrope. Pri nas je vrsta primer ledenodobnega relikta.
Ohranitveno stanje vrste na SPA Kočevsko: ugodno (poročanje 2009)
Na Kočevskem po oceni gnezdi 30 do 40 parov (Revizija IBA 2011). V prihodnje je pričakovano zmanjševanje populacije zaradi zmanjševanja deleža jelke v lesni zalogi.
Projektne aktivnosti
Za ohranitev triprstega detla, ki je kvalifikacijska vrsta območja Natura 2000 Kočevsko, in izboljšanja razmer njegovega življenjskega okolja (habitata), v kočevskih gozdovih prilagajamo način gospodarjenja in tako aktivno uveljavljamo načelo »gospodarjenja za vrsto«. Z vzpostavljanjem novih ekocelic, njihovo označitvijo na terenu ter s povečevanjem površine gozdnih rezervatov, izboljšujemo ekološke razmere za to vrsto. S puščanjem večje količine odmrlih in odmirajočih dreves iglavcev (predvsem jelke) ter poseku dela teh po zaključku gnezdilne sezone predvsem v višje ležečih gozdovih, nad 800 m nad morjem izboljšujemo prehranske in s tem življenjske razmere za obravnavano vrsto.
Varstveni status
V Sloveniji zavarovana vrsta. Na Rdečem seznamu (revizija IBA 2011) je triprsti detel opredeljen kot vrsta blizu ogroženosti (NT) .