Koliko odmrlega drevja potrebuje triprsti detel?

Pridobljeni podatki o prisotnosti tarčnih vrst na posameznih območjih znotraj Natura 2000 Kočevsko porajajo nova in nova vprašanja. Odgovore iščemo v obstoječi strokovni literaturi, pogosto smo pri iskanju odgovorov pionirji in le te s pomočjo opazovanj, meritev, poskusov iščemo v gozdu, ki je večna in najboljša učilnica. Po končanih popisih obeh vrst detlov v prvi polovici leta 2015, smo dodatno energijo vložili v iskanje gnezdilnih dupel triprstega in belohrbtega detla. Našli smo 4 dupla, med temi dve gnezdilni dupli triprstega detla v GGE Stojna in GGE Velika gora.

Lokacije gnezdilnih dupel so same po sebi sprožile vprašanja kot so: Kako velik je domači okoliš gnezdečega para triprstega detla? Kakšne oblike je? Koliko odmrlega in odmirajočega lesa ter v kateri fazi razpada potrebuje vrsta za preživetje in vzrejo zaroda?

Na terenu smo izvedli polno premerbo odmrlega drevja v okolici gnezdilnih dupel triprstega detla kar pomeni, da smo premerili vsa stoječa in ležeča odmrla in odmirajoča drevesa. Na 3,2 ha veliki površini ekocelice v GGE Velika gora smo izmerili 601 m³ odmrle lesne mase iglavcev (stoječe in ležeče), v GGE Stojna v 2,3 ha veliki ekocelici pa 130 m³ odmrlega drevja iglavcev ter 35 m³ odmirajočega – slabo vitalnega drevja. S tem smo dobili podatke o okvirni količini odmrlega drevja, ki zagotavlja dovolj ličink žuželk in druge hrane za preživetje triprstega detla. Za podatke o legi in velikosti domačega okoliša bi bilo potrebno več parov opremiti s telemetričnimi oddajniki in spremljati njihovo gibanje v okolici gnezdilnih dupel v času vzreje mladičev. Izvedba takih raziskav pa presega finančne okvire našega projekta.

Podobne meritve odmrle lesne mase želimo izvesti tudi na dveh znanih lokacijah gnezdilnih dupel belohrbtega detla, kar pa nam bo glede na toplo in suho vreme to zimo tudi uspelo.

Novico pripravili: Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje